Podnebni šolski štrajk ali Kar delamo za okolje, delamo zase

Tako kot nepregledne množice mladih v več kot 2000 krajih po svetu so tudi slovenski učenci in dijaki danes, 15. 3. 2019, pokazali, da jim je mar za okolje ter da zahtevajo, da problematiko podnebnih sprememb resno vzamejo tudi tisti, ki imajo moč odločati. Gibanje, ki ga je sprožila pogumna in odločna švedska najstnica Greta Thunberg, je dejansko postalo globalno. V Sloveniji se je največ mladih zbralo v Ljubljani, osrednje prizorišče dogajanja pa je bil Kongresni trg. Tja se je odpravila skupina učencev naše šole, ki so se predhodno potrudili, da bi bilo njihovo sporočilo jasno in vidno.

Ostali smo se najprej zbrali v učilnicah, si ogledali posnetek Gretinega govora ter v pogovoru izrazili svoje razmišljanje o okolju, prihodnosti našega planeta in kaj za nas pomeni pravočasno ukrepanje – po drugi strani pa, kaj se bo zgodilo, če bodo/bomo o tem problemu le govori(či)li.

Malo pred 12. uro smo se odpravili na šolsko dvorišče, kjer smo podprli akcijo mladih po svetu in njihovo zahtevo po podnebni pravičnosti ter ob 11.50 učenci in učitelji skupaj simbolično združili moči in sklenili krog.

 

Podnebni šolski štrajk

Podnebni šolski štrajk je globalni projekt, ki ga je sprožila švedska najstniška okoljska aktivistka Greta Thunberg, sedaj pa po svetu že deset tisoče mladih od političnih voditeljev zahteva podnebno pravičnost. Mladi tedensko protestirajo med drugim v Nemčiji, Švici, Avstriji, Indiji, Kanadi, Ameriki, Avstraliji, Ugandi, Turčiji in Italiji. Protestom se v velikem številu pridružujejo tudi učitelji in zahtevajo uvedbo podnebne izobrazbe v učne načrte.

15. marca 2019 se bo globalnemu dnevu podnebnih protestov mladih na pobudo skupine Mladi za socialno pravičnost pridružila tudi Slovenija. Razmišljajo:

»/…/kako naj bi mi na mrtvem planetu z odliko opravljen strokovni izpit, matura ali diploma sploh koristili? Na planetu, na katerem bodo ogromna območja zaradi podnebnih sprememb in drugih okoljskih katastrof poplavljena, požgana in nasploh neprimerna za življenje človeka, je mirno in udobno življenje čista utopija. Uničevanje naše prihodnosti je posledica današnjih odločitev politikov doma in v tujini. Za dejanja, za katera nismo krivi nič, bomo plačevali visok davek. Le skupaj, dobro povezani lahko dosežemo prepotrebne spremembe v pozitivno smer«.

Če se bo globalna povprečna temperatura zvišala na več kot 1,5 °C nad temperaturo iz predindustrijskega obdobja, bodo posledice nepopravljive.

Na OŠ Bičevje si bomo ob 11.20 ogledali tematski video, nato pa na šolskem igrišču izrazili protest proti neukrepanju zoper podnebne spremembe.

“Druženje z dr. Figom” v čast slovenskemu kulturnemu prazniku

Dan pred kulturnim praznikom smo učenci in učitelji OŠ Bičevje s proslavo obeležili slovenski državni praznik, edinstven v evropskem in svetovnem prostoru. Letos je bila posvečena ravno Prešernovi poeziji, pri čemer so se nekateri učenci podali vsaj nekaj korakov po njegovi poti.

 

 

Voditeljica se je postavila v vlogo gostiteljice literarnega večera, voditelj pa v Prešernove čevlje. Ta je v jeziku prve polovice 19. stoletja spretno predstavil nekaj zanimivosti iz pesnikovega življenja ter povprašal učence in učenke o njihovi ustvarjalnosti.

 

Imeli smo kaj pokazati!

Učenca pevskega zbora sta najprej doživeto zapela dialog iz Prešernove Od železne ceste, nato pa nam je pevski zbor pod mentorstvom ge. Nataše Trdan Zager predstavil upesnjeni izraz pesnikovega domotožja iz prvega od Sonetov nesreče. Celotno podobo so dopolnjevali portreti našega največjega pesnika, ki so jih pod budnim očesom ge. Helene Angelski s svinčnikom narisali četrtošolci.

 

Osmošolci so z go. Olgo Omejc pripravili interpretacijo Povodnega moža.

 

Sodelovali so tudi učenci dramskega krožka in na lastno pobudo pripravili interpretacijo sodobne prepesnitve Povodnega moža, tj. Urško Andreja Rozmana – Roze, v kateri zdolgočaseno lepotico odpelje mladenič na motorju (ki so ga domiselno nadomestili s skirojem), oba pa izgineta v Savi.

 

V času pred proslavo so se učenci drugega in tretjega triletja tudi sami zavzeto posvečali pisanju poezije in prav težko smo med pesmimi izbrali najprimernejše za obeležitev kulturnega praznika. Nekateri mladi pesniki so pesmi predstavili sami, drugi pa so bili bolj zadržani in so za izvedbo te naloge poprosili deklamatorje.


 

Naš literarni gost je ob koncu med občinstvom opazil g. ravnatelja in ga prosil, naj nam tudi sam ob prireditvi nameni nekaj besed.

Dogodek je ob spremljavi ge. Maruše Zabukovec zaokrožil pevski zbor z našo, šolsko himno.