S.O.S. Evropa – Pot ob žici

Za pravice beguncev in migrantov, ki varnost in boljšo prihodnost iščejo v Evropi, so se učenci OŠ Bičevje
pridružili kampanji “S.O.S. Evropa” in evropske voditelje opozorili na nevzdržne in neprimerne razmere ter
zahtevali, da se zaščiti migrante na poti v Evropo. Vsi učenci šole so s pomočjo učiteljev izdelovali papirnate
ladjice in na njih pisali prijazna sporočila za migrante in begunce. Ladjice so bile rastavljene na stojnicah
Amnesty International Slovenije, ki so bile postavljene ob Poti ob žici, kjer so potekale tudi razne delavnice in
bile na ogled vsem udeležencem spomiskega pohoda. Pohoda so se udeležili tudi vsi učenci naše šole, nekateri
posamezniki so prehodilo celo celotno dolžino trase.

SOS_EU SOS_EU2

Šola človekovih pravic

Skupina učencev se je z Alenko Fajfar in Berndardo Avsenik udeležila delavnice “Šola človekovih pravic”, ki jo je v Cankarjevem domu organizirala Amnesty International Slovenije. V sklopu delavnic so bile učencem prikazane težke razmere in življenja migrantov ter trenutna situacija emigriranja čez Sredozemsko morje. Otroci so razmišljali o kršenju človekovih beguncev in migrantov ter s pomočjo igrač, ki so jih prinesli s seboj, ponazarjali njihovo nevarno pot čez morje ter neprimerne razmere in situacije v katerih se mnogi izmed njih znajdejo na svoji poti. S pomočjo kartonske hiške so organizatorji ponazorili bivalne razmere v naseljih migrantov.

HRE-014-0001 HRE-014-0002 HRE-014-0003 HRE-014-0004 HRE-014-0005

 

Nagrada na 17. Festivalu dokumentarnega filma

Nagrada Amnesty International Slovenija za najboljši kratki dokumentarni film na temo migracij na 17. Festivalu dokumentarnega filma v Cankarjevem domu.

Na svečani slovesnosti ob zaključku 17. Festivala dokumentarnega filma v Cankarjevem domu je ob prisotnosti direktorice Cankarjevega doma, programskega direktorja Festivala dokumentarnih filmov, direktorice Amnesty International Slovenije, znanih slovenskih in tujih režiserjev in drugih uglednih gostov ter ljubiteljev filmske umetnosti, žirija, ki so jo sestavljali pisateljica Desa Muck, Tina Plahutnik z OŠ Frana Albrehta in režiser Miha Hočevar razglasila,da je za najboljši kratki dokumentarni film o migrantih izbrala Skozi moje oči. Filmček sta posneli Anabela Mišeljić in Nika Pušlar,učenki 9. razreda OŠ Bičevje v šolskem letu 2013/14, ob pomoči skupine lanskoletnih osmošolcev in mentoric Bernarde Avsenik in Alenke Fajfar Gnezda.

Skozi_moje_oci_nagradaFoto: Tanja Ristič

V šolskem letu 2013/14 in 2014/15 so učenci OŠ Bičevje pod mentorstvom Bernarde Avsenik in Alenke Fajfar Gnezda nadaljevali z ustvarjalnim pisanjem scenarijev in snemanjem filmov, ki zbližujejo in povezujejo ljudi. Rdeča nit filmov so bili strpnost, nenasilna komunikacija, pozitivna samopodoba, medkulturnost, medsebojno sodelovanje in migracije.

V Cankarjevem domu je 17.3.2015, v sklopu 17. Festivala dokumentarnega filma Amnesty International, poleg tradicionalne nagrade, ki jo vsako leto podeli za najboljši dokumentarni film na temo človekovih, ponovno podelila tudi nagrado za mlade ustvarjalce kratkih filmov.

Ob prisotnosti direktorice Cankarjevega doma, programskega direktorja Festivala dokumentarnih filmov, direktorice Amnesty International Slovenije, znanih slovenskih in tujih režiserjev in drugih uglednih gostov ter ljubiteljev filmske umetnosti je žirija,ki so jo sestavljali pisateljica Desa Muck, Tina Plahutnik z OŠ Frana Albrehta in režiser Miha Hočevar razglasila, da je za najboljši kratki dokumentarni film o migrantih izbrala Skozi moje oči. Filmček sta posneli Anabela Mišeljić in Nika Pušlar,učenki 9. razreda OŠ Bičevje v šolskem letu 2013/14, ob pomoči skupine lanskoletnih osmošolcev in mentoric Bernarde Avsenik in Alenke Fajfar Gnezda.

Žirija je svojo odločitev utemeljila takole: “Odločitev smo sprejeli, ker smatramo, da film z mnogimi filmskimi sredstvi ustvarja atmosfero, ki nas popelje v notranji doživljajski svet migranta, ko pride na novo šolo in v novo okolje. S pomočjo subjektivnega pogleda kamere in posrečeno glasbeno podlago, nam nudi možnost globlje identifikacije, čeprav je okolje prikazano objektivno in brez zunanjih konfliktov. Hkrati bi žirija opozorila na to, da ji je pri odločitvi pomagalo dejstvo, da je bil v ožjem izboru še en filmski izdelek istih dveh avtoric ter mentoric z naslovom Miracles Still Happen, ki prav tako deluje zrelo in domišljeno. Ob koncu bi radi čestitali še ostalim udeležencem natečaja in njihovim mentorjem, ki so s filmi dokazali, da so se v tematiko resnično poglobili in o njej razmišljali ter se pogovarjali, kar je bil v bistvu prvenstveni namen natečaja.

Film Through My Eyes (Skozi moje oči) je bil nato gledalcem tudi predvajan na velikem platnu razprodane Kosovelove dvorane.

Posamezni člani žirije so po podelitvi pohvalili še učenca Blaža Lužarja in Grego Matjana, ki sta vsak s svojim filmom prav tako sodelovala na omenjenem natečaju ter tudi vse druge učence, ki so sodelovali pri snemanju filmov in izpostavili kvalitetno delo učencev ter poudarili, kako pomembno je ozaveščanje ljudi in kako daleč lahko pride glas preko medijev kot je tudi film. Izrazili so željo in spodbudo, da naj se z dobrim delom nadaljuje.

Več o nagradi:

We all make the world beautiful

Bernarda Avsenik in Alenka Fajfar Gnezda sta s skupino učencev priseljencev, ki obiskujejo OŠ Bičevje, ob koncu šolskega leta 2012-13 posneli kratki dokumentarni film z naslovom »We all make the world beautiful«. Film je konec leta 2013 prejel 1. nagrado za kratki dokumentarni film v okviru Festivala človekovih pravic na Dunaju (pod okriljem OZN) in nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši kratki dokumentarni film na temo strpnosti na Festivalu dokumentarnega filma 2014 v Ljubljani. Predvajan je bil na obeh festivalih in tudi na Festivalu migrantskega filma 2014 v Ljubljani.

Učenci in mentorici so se udeležili sprejema pri županu MOL Zoranu Jankoviću, ki jim je čestital za dosežek in poskrbel za objave v medijih. Čestitke so prihajale tudi s strani predsednika države, ministra za zunanje zadeve, ministra za izobraževanje, znanost in šport in drugih pomembnih institucij.

Film se je na povabilo MZZ predvajal tudi na okrogli mizi po zaključku 24. nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom »Prihodnost naše družbe – pogledi otrok in mladostnikov na razvoj sveta«. Učenci in mentorici so bili povabljeni na dogodek, ki se je odvijal ob 25. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Udeležili so se ga tudi predstavniki iz tujine (posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN za nasilje nad otroki).

we-all-make-the-world-beautiful0004we-all-make-the-world-beautiful0001

 

O filmu “We all make the world beautiful”

Leta 1990 je bila sprejeta, uradno pa je v veljavo stopila 1. julija 2003, mednarodna Konvencija o varstvu pravic priseljenih delavcev in njihovih družinskih članov in ta zagotavlja osnovne človekove pravice.

Ob prihodu v Slovenijo otrokom priseljencev največjo težavo predstavljata jezikovna in kulturna različnost. Nepoznavanje jezika in različen vrednostni sistem sta najmočnejša dejavnika, ki pomembno vplivata na otrokove prve dni v šoli. Dejstvo je, da se mora otrok kar najhitreje naučiti slovenskega jezika, saj brez tega znanja sporazumevanje v družbi ni mogoče.

Šola tukaj igra posebno pomembno vlogo. Mora spodbujati strpnost, večkulturnost, razumevanje, sodelovanje, spoštovanje in udejanjanje otrokovih pravic in dolžnosti, ki iz tega izhajajo, kar pomeni da mora šola pri razvoju identitete učencem dopuščati dovolj prostora, da se sami odločijo, ali bodo svojo osebnost razvijali na temelju svoje kulture, kulture države, v kateri živijo, ali pa se bodo usmerili bikulturno.

Otroku naj šola ponudi prostor, kjer je prvenstveno lahko tak, kakršen je, kjer ga nihče zaradi njegove kulturne različnosti ne ocenjuje ali celo zaničuje. Prav je, da ponudi dodatno učenje slovenščine in tistih veščin, ki bodo otrokom pomagale uveljaviti njihove pravice ter jih postaviti v aktivno vlogo, da bodo sami lahko kos številnim dodatnim zahtevam, ki so posledica tudi njihovega statusa. Vedno bolj smo prepričani, da ravno tukaj, na tem področju, delamo na naši šoli še posebej dobro.

S kamero smo tako zabeležili tisto, kar smo.

Film je bil posnet z namenom, da se sliši glas otrok, katerih starši so se priselili v Slovenijo iz različnih držav sveta. Otroci so z nami delili svoje izkušnje z željo, da bi jim njihove začetne težave olajšali z večjo mero pozitivnega sprejemanja njihove drugačnosti. Izrečene misli pa kažejo, da se ni lahko vključiti v novo okolje. Mladi so želeli opozoriti širšo javnost, naj se v vseh državah sveta pomaga migrantom in njihovim otrokom.

Film sporoča, da je ravno multikulturnost to, kar bogati svet in mu daje večjo kvaliteto.

Junija 2013 smo se prijavili na Mladinski natečaj kratkih filmov o človekovih pravicah 2013 na Austrian Film Festival on Human Rights 2013. Organizatorji vsakoletnega filmskega festivala o človekovih pravicah “This Human World” so vabili k sodelovanju mlade iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Slovenije in Švice. Natečaj je potekal pod okriljem Informacijske službe Združenih narodov (UNIS) na Dunaju in Urada Visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR) v Avstriji ter ob podpori Avstrijskega zveznega ministrstva za izobraževanje, umetnost in kulturo.

Mlade med 10 in 20 letom so povabili k ustvarjanju kratkih filmov na temo”Splošne deklaracije človekovih pravic”. S tem bi mladi poleg povečane osveščenosti glede človekovih pravic imeli priložnost, da se lotijo reševanja različnih družbenih problemov prek filmskega jezika.

Na natečaj je prispelo nekaj več kot 90 filmov, po prvem pregledu pa so jih v tekmovalni del uvrstili 70. Žirijo festivala “This Human World” so sestavljali priznani avstrijski filmski ustvarjalci, režiserji in igralci in odločili so, da si prav naš film We All Make The World Beautiful v kategoriji dokumentarnih kratkih filmov zasluži prvo nagrado.

Slavnostna ceremonija ob podelitvi visokega priznanja za naše delo je bila 19. 11. 2013 v prostorih UNIS (United Nations Information Service) na Dunaju. Po uvodnem pozdravnem nagovoru direktorja UNIS Vienna, g. Janosa Tisovszkyja, je spregovorila ga. Ruth Schöffl, ambasadorka Urada visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR) v Avstriji in ga. Annabel Müller, odgovorna za This Human World Festival (THW) šolski projekt (UNODC).

Slovenska veleposlanica na Stalnem predstavništvu RS pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju, ambasadorka mag. Blanka Jamnišek, pa je mladim ustvarjalcem, učencem OŠ Bičevje (Nataliji Alitović, Medini Begić, Amini Begić, Lini Chen, Chenyun Lin, Artu Millakuju, Lisu Millakuju, Belminu Mržljaku, Viktorju Omanu, Sevim Salifoski in Vanesi Zidi) in njihovima mentoricama Alenki Fajfar Gnezda in Bernardki Avsenik slavnostno predala visoko nagrado.

Le uro kasneje pa je ambasadorka RS na Stalnem predstavništvu RS pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju, mag. Blanka Jamnišek, odprla slovensko razstavo “Naše pravice” v avli VIC (Vienna International Centre).

Desetega decembra, ko obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, in se bodo tudi po Sloveniji pripravljale prireditve z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje, pričakujemo v Ljubljani obisk direktorja UNIS Vienna, g. Janosa Tisovszkyja. Prisoten bo na enem izmed dogodkov in zaprosil nas je, da bi ob tej priložnosti tudi širši slovenski in mednarodni javnosti predstavili zmagovalni film in njegove ustvarjalce. Že ob našem obisku na Dunaju je gospod Tiszovszky izrazil pričakovanje in željo, da bi ta film s svojim neposrednim sporočilom moralo videti čim več otrok slovenskih šol in vrstnikov širom po svetu.

Mentorici: Alenka Fajfar Gnezda in Bernardka Avsenik
Mirjam Stanonik, ravnateljica

Nagrada Amnesty International Slovenije

http://sola.amnesty.si/novice/zirijo-najbolj-preprical-we-all-make-the-world-beautiful.html

Nagrada Amnesty International Slovenije za najboljši kratki dokumentarni film na temo strpnosti na 16. Festivalu dokumentarnega filma v Cankarjevem domu.

Leta 2005 je mednarodna žirija Amnesty International Slovenije prvič podelila nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic na ljubljanskem filmskem festivalu LIFF. Leta 2008 pa je AIS ocenjevanje filmov z vidika človekovih pravic prenesla na Festival dokumentarnega filma, ki vsako leto v Cankarjevem domu poteka marca.


S podelitvijo nagrad na festivalih organizacija Amnesty International opozarja širšo javnost na človekove pravice. Ustvarjalci filmov z izbiro teh tematik posredno krepijo znanje o človekovih pravicah, strpnost in večje razumevanje za soljudi.

Letos se je od 13.3.-20.3. 2014 v Cankarjevem domu odvijal že 16. Festival dokumentarnega filma.

Amnesty International Slovenije pa je letos prvič svoje dosedanje sodelovanje na festivalu nadgradila z organizacijo filmskega natečaja za mlade iz vse Slovenije na temo strpnosti. Na natečaj so bili poslani tudi vsi kratki filmi, ki so bili na naši šoli v lanskem šolskem letu posneti na to tematiko.

Tričlanska žirija Amnesty International Slovenije, ki so jo sestavljali: vodja učenja človekovih pravic pri AI Slovenije Simona Podobnikar in Tina Plahutnik z OŠ Frana Albrehta iz Kamnika ter režiser Miha Hočevar, so izmed vseh prispelih filmov izbrala kot najboljši film na temo človekovih pravic, film We all make the world beautiful, ki sta ga Alenka Fajfar Gnezda in Bernarda Avsenik lani posneli s skupino učencev OŠ Bičevje (Lis Millaku, Art Millaku, Chenyun Lin, Lina Chen, Belmin Mržljak, Natalija Alitović, Vanesa Zidi, Amina Begić, Medina Begić, Sevim Salifoska, Oman Viktor).


Žirija med zasedanjem – z leve: Tina Plahutnik, Miha Hočevar in Simona Podobnikar.

Svojo odločitev je žirija utemeljila: “Nagrajujemo film, ki je lep dokaz, da tudi s preprostimi sredstvi, z nekaj simpatičnimi izjavami, lahko talentirani posamezniki, ki jim ni vseeno, povejo marsikaj. Simpatično in obenem sporočilno.”

Svečana podelitev priznanj je bila v četrtek, 20. 3. ob 20.00 v Cankarjevem domu, kjer se je kratki film tudi predvajal obiskovalcem zaključnega filma Festivala dokumentarnega filma v Kosovelovi dvorani.

Tina Plahutnik in Miha Hočevar med razglasitvijo zmagovalca. Foto: Tanja Ristič

Posebno omembo žirije si je zaslužil še animirani film učenca OŠ Bičevje Grege Matjana z naslovom Ne diskriminirajmo. Žirija ga je na spletni strani Amnesty International Slovenije izpostavila kot primer dobrega filma.

Podelitev priznanj ustvarjalkam in ustvarjalcem nagrajenega filma. Foto: Tanja Ristič

Vse dni trajanja Festivala dokumentarnega filma so se tekom celega dneva ob stojnici Amnesty International Slovenije pred Kosovelovo dvorano na platnu predvajali še vsi ostali filmi, ki so jih šole poslale na natečaj in so si jih obiskovalci festivala lahko ogledali.

Učenke in učenci OŠ Bičevje, ki so se udeležili zaključne prireditve Festivala dokumentarnega filma. Foto: Tanja Ristič

Hkrati so bile na informacijski točki pred Kosovelovo dvorano na voljo tudi informacije o kampanji S. O. S. Evropa, v kateri se prizadeva za pravice migrantov, beguncev in iskalcev azila na poti v Evropo in v Evropi.In čeprav Evropa včasih ni najboljša gostiteljica, pa smo gostoljubni lahko njeni državljani, zato so obiskovalke in obiskovalci festivala imeli možnost napisati svoje sporočilo dobrodošlice beguncem in migrantom.

Poleg priznanja so nagrajenci dobili tudi slastno čokolado! Foto: Tanja Ristič

Dan brez vode

Ne predstavljam si dneva brez vode. Ko so nam v šoli povedali za ta projekt, sem se zgrozila ob misli, da doma ne bi imeli tekoče, tople in čiste vode iz pipe.

Kako bi se počutili vi, če ne bi imeli vode in bi vas diskriminirali, otroci pa bi jokali zaradi žeje in različnih bolezni? Verjetno ne najbolje… Ko sem gledala posnetke Romov in poslušala prispevek, v katerem so nam razlagali o njihovem težkem življenju in kazali njihove domove, ki so bili umazani in so komaj stali na mestu, sem se počutila jezno, nemočno in žalostno obenem. Vsak dan morajo prehoditi kilometre do pipe ali potoka, da si napolnijo posode z vodo. In tu govorimo o mrzli vodi, nekatere vode pa so poleg tega še okužene in tako lahko cele družine zbolijo. Ste se kdaj spraševali, zakaj nekateri ljudje smrdijo? Zgražali ste se, verjetno. Vendar nekateri nimajo niti vode za umivanje, saj jim je ta omejena na minimalno količino na dan. Tako veččlanske družine porabijo vodo že za žejo in kuho, za ostale potrebe jim ne ostane več.

Zato vam polagam roko na srce, da stopite z nami proti tej grozoti. Pomagate že s tem, da človeka, ki ga vidite in je prikrajšan zaradi pomanjkanja vode, ne žalite, temveč mu s prijazno gesto ali steklenico vode polepšajte dan.

Rebeka Viki Ključevšek