Dejavnosti in namen

Dejavnosti in namen šolske knjižnice

Šolska knjižnica je ena izmed vrst knjižnic, ki sestavljajo knjižnični sistem. Dejavnost knjižnice je določena z Zakonom o knjižničarstvu (UR. L. RS, št. 87/2001). Tako zakon opredeli knjižnično dejavnost kot javno službo in navaja dejavnosti, ki jih ta služba zajema. Zakon natančneje opredeljuje tudi namen šolske knjižnice. Osnovni namen je, da podpira izobraževalni proces, tako da izvaja knjižnično dejavnost predvsem za učence ter strokovne delavce šole.

Glavne dejavnosti šolske knjižnice so:

  • zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
  • zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
  • izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
  • posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih storitev,
  • sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanje informacij,
  • pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
  • informacijsko opismenjevanje,
  • varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
  • drugo bibliografsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

Šolska knjižnica je v šoli zaradi izobraževanja, katerega cilj je prihodnost in z njim je neposredno povezana (Novljan, 1997).

Naloge lahko strnemo v naslednje skupine:

  • oskrba s knjižničnim gradivom,
  • motiviranje učencev in učiteljev za uporabo knjižnice,
  • svetovanje učencem, učiteljem in ostalim delavcem šole pri iskanju, izboru, vrednotenju in uporabi gradiva,
  • učenje uporabe knjižnice in njenih informacijskih virov,
  • dodatne naloge po navodilih ravnatelja, ki so v skladu z letnim delovnim načrtom šole.

Posebno pozornost knjižničarji posvečamo učenju uporabe knjižnice. Naloga knjižnice je, da učencu privzgoji navado za uporabo knjižnice, ko ta zazna informacijski problem, ki ga je mogoče rešiti z informacijskimi viri, s katerimi razpolaga knjižnica. Zato učenci pridobivajo temeljna znanja in razvijajo spretnosti, s pomočjo katerih bo vsak posameznik sposoben rešiti svoj informacijski problem.

Temeljna pravica vsakega posameznika je, da v največji možni meri razvije svoje sposobnosti in doseže izobrazbo, ki mu bo omogočala, da se bo lahko aktivno in kritično vključeval v življenje, ter usvajal vedno novo znanje za prilagajanje novim življenjskim situacijam.